Pregledna razstava političnega življenja nekdanjega predsednika dr. Janeza Drnovška.
»Fotografija reproducira v neskončnost nekaj, kar se je zgodilo samo enkrat: mehanično ponavlja, kar se eksistencialno ne more nikoli več ponoviti.« Ta epistemološka intonacija Rolanda Barthesa zasači vznik enkratnosti kot sled na ekranu neulovljive neulovljivosti… Janez Drnovšek kot foto-enkratnost je zgodba o dostojanstvu samuraja, o mehkobi in disciplini šahista, ki igra simultanko, in v njej premaga številne rebuse in prestopi marsikateri Rubikon… Na fotografijah je včasih smešen, ker je bil vedno duhovit. Kadar je resen, zagotovo premišljuje o kakšni vzporedni »dramatiki«, ki jo mora rešiti…Kadar je blag, je zagotovo nekje blizu kateri od njegovih dveh plemenitih sobesednikov – Artur ali Brodie…Kadar gledam njegove fotografije, mislim na najina številna minimalistična srečanja, v katerih sem se mnogokrat počutil kot bi mi nekdo v neposredni bližini bral Dnevnik cesarja Marka Avrelija… »Ne jezi se na svet; ni mu mar,« je rekel Mark Avrelij…